Kako razbiti mite o e-mobilnosti, razumeti prihodnost mobilnosti in izvedeti, kaj se v resnici dogaja v zakulisju razvoja polnilnic?
V tej epizodi gremo naravnost k izvoru informacij.

Naš gost je Matic Markovič, vodja storitev polnjenja v Petrolovi ekipi e-mobilnosti, človek, ki vsak dan živi prehod na električna vozila in zelo dobro ve, kje se zatakne… in kje se premika naprej.

V epizodi odkrijemo:
• zakaj so nekateri miti o e-mobilnosti trdovratnejši kot teorije zarote,
• kaj slovenske voznike pri električnih avtih najbolj prepriča (in kaj najbolj prestraši),
• kako se v resnici razvija infrastruktura in zakaj so nevidni izzivi največkrat najtežji,
• kam bi usmerili 10 milijonov, če bi jih lahko investirali jutri,
• in kakšne priložnosti čakajo mlade, ki želijo delati v energetiki in mobilnosti prihodnosti.

To je pogovor, ki ga morajo slišati vsi: od skeptikov do navdušencev, od dijakov tehničnih šol do podjetij, ki iščejo svoj naslednji trajnostni korak.

Če vas zanima, kako bo videti električna mobilnost čez 5, 10 ali 20 let; tukaj dobite odgovore.

Veliko veselja pri poslušanju epizode podcasta, vabljeni, da nas obiščete na spletni strani in na LinkedInu ter postanete član Zelenega omrežja študentov:
https://www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje-studentov/
https://www.linkedin.com/company/zeleno-omre%C5%BEje-%C5%A1tudentov/

Podobo podcasta je oblikovala Nova Okorn.

V šestnajsti epizodi se posvečamo temi, ki jo sicer jemljemo kot samoumevno, a močno vpliva na zdravje, družbo in okolje: študentski prehrani.

Z nami je Julija R. Kelečevič, raziskovalka, ki se posveča prehranskim navadam mladih ter vplivu okolja, politike in družbenih norm na izbire, ki jih študenti vsak dan sprejemajo. Njeno delo razkriva, da prehrana ni le osebna odločitev, temveč ogledalo sistema, ki ga oblikujejo subvencije, dostopnost hrane in odnosi med študenti ter gostinci.

V pogovoru smo raziskali, zakaj je prehranski sistem eden ključnih dejavnikov okoljske degradacije, in kako se ta problem kaže prav v študentskem življenju. Dotaknili smo se paradoksa sodobnega prehranjevanja, uporabe ekološkega modela za razumevanje prehranskih odločitev ter izzivov, ki jih študenti najpogosteje omenjajo – od cenovne dostopnosti do kakovosti ponudbe.

Govorili smo o tem, kako študenti s podeželja prinašajo drugačen odnos do hrane, zakaj je odnos gostinskih delavcev pomemben indikator sistemskih napak, ter kakšne posledice ima, ko prehranska politika ni usklajena z javnozdravstvenimi, okoljskimi in socialnimi cilji.

Pogled smo usmerili tudi naprej: kako bi moral biti prenovljen sistem subvencionirane prehrane, kakšno vlogo bi lahko imele študentske menze kot skupnostni prostori, in kako lahko fakultete ter študentske organizacije prispevajo k spremembam, še preden ukrepa država.

Epizoda razkriva, kaj se skriva za vsakodnevnim študentskim kosilom, kako prehranski sistem oblikuje naše navade in zdravje, ter zakaj je prehranska politika hkrati okoljska, družbena in politična tema. 🌱🍽️

Veliko veselja pri poslušanju epizode podcasta, vabljeni, da nas obiščete na spletni strani in na LinkedInu ter postanete član Zelenega omrežja študentov:
https://www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje-studentov/
https://www.linkedin.com/company/zeleno-omre%C5%BEje-%C5%A1tudentov/

Podobo podcasta je oblikovala Nova Okorn.

V petnajsti epizodi se posvečamo pomembnemu mejniku na področju trajnosti v javnem sektorju: prvemu trajnostnemu poročilu Slovenskega regionalno razvojnega sklada (SRRS).

Z nami sta bila Matjaž Ribaš, direktor SRRS, in Leja Kozina, vodja upravljanja tveganj, ki skrbi za operativno izvedbo in zajem podatkov za trajnostno poročilo.

Z gostoma smo raziskali, zakaj je SRRS med pionirji javnega sektorja na področju trajnostnega poročanja in kaj to pomeni za transparentnost, zaupanje javnosti ter usklajenost z evropskimi standardi, kot so CSRD, EU taksonomija in ESG načela.

Pogovarjali smo se o tem, kako SRRS s svojimi finančnimi instrumenti spodbuja zeleno preobrazbo občin, regij in podjetij – od energetske prenove javnih stavb in razvoja trajnostne mobilnosti, do naložb v krožno gospodarstvo. Dotaknili smo se tudi merjenja ogljičnega odtisa financiranih projektov, uporabe mednarodnih metodologij in izzivov, s katerimi se soočajo pri zbiranju podatkov.

V pogovoru smo pogledali še naprej – kako bodo ESG merila v prihodnje vplivala na dostop do financiranja, zakaj bo vsak projekt imel svoj ogljični odtis, ter kako lahko mladi in javne institucije skupaj prispevajo k trajnostni preobrazbi Slovenije.

Epizoda razkriva, kako lahko javne finance postanejo orodje pozitivnih sprememb in kako SRRS s svojim poročilom postavlja zgled za druge institucije, ki želijo slediti trajnostni poti. 🌍💚

Veliko veselja pri poslušanju epizode podcasta, vabljeni, da nas obiščete na spletni strani in na LinkedInu ter postanete član Zelenega omrežja študentov:
https://www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje-studentov/
https://www.linkedin.com/company/zeleno-omre%C5%BEje-%C5%A1tudentov/

Podobo podcasta je oblikovala Nova Okorn.